Poškodovanost gozdov na severnem Primorskem po julijskem vetrolomu

Poškodovanost gozdov na severnem Primorskem po julijskem vetrolomu

Zavod za gozdove Slovenije (Zavod) po uradni dolžnosti zaključuje popis škode v gozdovih po julijskih vetrolomih, zato lastnikom gozdov ni treba vlagati vlog za oceno škode v gozdovih. Lastniki poškodovanih gozdov do povrnitve škode v gozdovih niso upravičeni, upravičeni pa so do sofinanciranja stroškov obnove poškodovanega gozda. Obnova poškodovanega gozda bo določena z načrtom sanacije, ki ga je Zavod že začel pripravljati. Več o tem v izjavi za javnost Zavoda na: http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/poskodovanih_za_vec_kot_1500_km_gozdnih_cest_948/index.html

Območna enota Tolmin (OE), je za Gozdnogospodarsko območje Tolmin (severna Primorska oziroma  Goriške statistična regija)  že v juliju sproti izvajala popis poškodovanosti bolj prizadetih območij. S pomočjo snemanja najbolj prizadetih površin z droni je bilo ocenjeno, da je bilo huje poškodovano okoli 70.000 m3 lesne mase, največ, preko 80 % v zasebnih gozdovih, preostalo večinoma v državnih, manj pa v občinskih gozdovih.

V avgustu so bili pregledani tudi vsi ostali gozdovi, kjer so bile poškodbe razpršene, pri tem pa je bilo odkritih še nekaj huje poškodovanih površin v težje dostopnih območjih. Po zadnjih podatkih je tako na severnem Primorskem poškodovanih 195.600 m3 lesne mase na skupni površini okoli 14.700 ha (okoli 10 % območja). Na okoli 280 ha je bilo drevje večinoma v celoti poškodovano (predvsem na Polovniku, v Trebuši, v okolici Cerknega, Čepovana in Otlice), na okoli 295 ha so bili gozdovi huje poškodovani (nad polovico drevja). Na preostalih 14.100 ha pa so bile poškodbe razpršene (posamezna drevesa in večje ali manjše skupine dreves). Vetrolom je na severnem Primorskem najbolj prizadel Tolminsko in Bovško, kjer je bilo preko polovice vse poškodovane lesne mase. Vetrolom pa je močno prizadel tudi nekatere gozdove s posebnim namenom, predvsem Kozlov rob in Gozdiček pri Tolminu, Smrečje in območje izjemnega drevesa – gorskega javorja nad Mojsko drago v Trnovskem gozdu. Še vedno so težje prehodne tudi nekatere planinske in turistične poti, zato Zavod odsvetuje obisk teh območij.

Najbolj so bili poškodovani listavci, predvsem bukev,  ki tudi sicer prevladuje v drevesni sestavi severne Primorske, posamično in skupinsko pa so primešani tudi iglavci. Prednost pri sanaciji imajo območja, kjer je poškodovan večji delež iglavcev, saj še vedno obstaja nevarnost prenamnožitve podlubnikov. Ob tem velja opozorilo, da je posek v ujmah prelomljenih in prevrnjenih dreves izredno nevarno opravilo, zato priporočamo, da se za samostojno izvedbo sečnje odločijo le primerno opremljeni in usposobljeni lastniki gozda. V nasprotnem primeru naj za delo raje najamejo ustrezno usposobljene izvajalce del v gozdu. Zavod OE Tolmin je že izdal odločbe za sanacijo za okoli četrtino poškodovane lesne mase, kjer sanacija že večinoma poteka. Sanacija je v znatnem delu poškodovanih gozdov povezana tudi z dodatno gradnjo gozdnih prometnic.