Dan reformacije, praznik slovenskega knjižnega jezika

Danes, 31. oktobra, v Sloveniji praznujemo dan reformacije, ki je tudi dela prost dan in ga od leta 1992 praznujemo v spomin na rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije smo Slovenci namreč dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar. Dan reformacije pa je tudi priložnost za razmislek o našem zavedanju o pomenu ohranjanja slovenskega jezika tudi v sodobnem multikulturnem in multijezikovnem evropskem prostoru.

Primož Trubar je bil osrednja osebnost protestantskega gibanja 16. stoletja na Slovenskem. Katekizmu, prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku, je nato dodal še Abecednik, kjer se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Trubar je avtor več kot 25 del oziroma polovice vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. Pred začetkom pisanja in izdajanja cerkvene literature je Primož Trubar moral rešiti vprašanje slovenskega knjižnega jezika. Za osnovo je vzel ljubljanski mestni govor z vplivi gorenjskega in dolenjskega narečja, za črkopis pa je najprej izbral gotico, nato pa latinico.

Jurij Dalmatin je leta 1584 v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo, eno najzahtevnejših besedil tedanjega časa. Adam Bohorič je istega leta napisal prvo slovnico slovenskega jezika z naslovom Zimske urice. Hieronim Megiser pa osem let kasneje Nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar. Poleg omenjenih je med protestantskimi pisci tedaj izstopal tudi Sebastjan Krelj s svojo Otročjo biblijo, ki je izšla leta 1566, ter Postilo slovensko iz leta 1567. Med kulturnimi ustvarjalci v Prekmurju je bil pomemben Štefan Küzmič, ki je v prekmurščino prevedel Novo zavezo. Slovenci smo leta 1575 v Ljubljani dobili prvo tiskarno knjigotržca in tiskarja Janeza Mandelca.

Protireformacija je skorajda povsem zatrla protestantsko gibanje na Slovenskem. Dandanes v Sloveniji največ pripadnikov evangeličanske cerkve živi v Prekmurju. Tamkaj se je največ protestantov ohranilo zato, ker je ozemlje v 16. stoletju spadalo pod Ogrsko, kjer je večina prebivalstva sledila veri svojih protestantskih zemljiških gospodov.

Metka Rupnik