- O OBČINI
- OBČINSKA UPRAVA
- ORGANI OBČINE
- E-OBČINA
- NOVICE IN OBJAVE
- KONTAKTI
- TURIZEM
Ob 300-letnici rojstva J. A. Scopolija, zdravnika in znanstvenika, ki je na Kranjskem deloval kar petnajst izjemno ustvarjalnih let in v tem času objavil svoja najboljša dela, je Občinski svet Občine Idrija na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija leto 2023 razglasil za SCOPOLIJEVO LETO.
Kar enajst kulturnih in izobraževalnih ustanov ter društev iz Idrije in Ljubljane je pripravilo pester program več kot 25 dogodkov, namenjenih različnim starostnim skupinam. Program smo predstavili na spletnih straneh sodelujočih institucij, na FB strani, na radiu. Na vhodih javnih institucij v Idriji je skozi vse leto občane nase opozarjala izrezana figura Scopolija.
Aktivno praznovanje v Scopolijevega leta se je pričelo s sprehodom Po Scopolijevih poteh v okolico Idrije: od Podroteje, prek cigu mostu na Rake ter po cvetlični poti idrijskih naravoslovcev do Kobile in še malo naprej. Ob poti so udeleženci spoznavali posebne geološke zanimivosti tega območja. Vso pot, še posebej pa v ostenjih nad Divjim jezerom, so lahko občudovali pomladne cvetke z najpomembnejšima kranjskim volčičem (Scopolia carniolica) in kranjskim jegličem (Primula carniolica), ki konec aprila zvabita k sebi marsikaterega občudovalca.
Scopolijeve znamenitosti v starem delu mesta Idrija so učenci OŠ Idrija raziskovali z aplikacijo TurfHunt. Pot je vodila od Scopolijevega spominskega vrta čez parkirišče Barbara do Scopolijeve hiše – Švice in skozi razstavo Geoparka Idrija – Zapisano v kamninah.
Muzejsko društvo je za najmlajše skupaj s Tino Zadnik pripravilo besedilo o življenju in delu J. A. Scopolija. Tina je na osnovi besedila izrisala 10 ilustracij. Prvič je bilo besedilo predstavljeno v Mestni knjižnici Idrija, poleti na prazniku žlikrofov, v jesenskem času pa je avtorica predstavila Scopolija prvi triadi na OŠ Idrija in podružnični šoli Godovič. V sliki in besedi kamišibaj gledališča je najmlajšim odkrivala zaklade našega rastlinskega in živalskega sveta ter se sprehodila skozi neverjetno življenjsko zgodbo vsestranskega naravoslovca J. A. Scopolija.
Rože in glive, ki jih je pred 250 leti na Kranjskem videl in poimenoval veliki znanstvenik, so od konca maja cvetele na slikah velikega idrijskega poznavalca in ljubitelja narave v razstavišču Flora Carniolica. Del razstave Scopolijevih rož in gliv akademskega slikarja Rafaela Terpina je bil od julija do septembra na ogled v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
V prvih dneh junija je bilo praznovanje 300. obletnice rojstva še posebej slavnostno. Prirodoslovni muzej je ob obletnici izdal osebno znamko, maksimum karto in poštni žig, Filatelistično društvo Ljubljana pa je pripravilo manjšo razstavo znamk, povezanih s Scopolijem. Zvečer istega dne je v muzeju potekala slovesnost, na kateri so v spomin naravoslovcu odkrili tudi doprsni kip, izdelan iz belega carrarskega marmorja, ki je delo akademskega kiparja Damjana Švare. Imeniten je tudi podstavek iz pisanega ladinijskega konglomerata z Gor nad Idrijo.
Praznovanje se je nadaljevalo drugega junija v Idriji, kjer je potekal posvet o Scopoliju z mednarodno udeležbo. Posveta se je udeležilo 20 predavateljev in okrog 60 poslušalcev. Posvet je potekal v Galeriji Magazin v središču Idrije, kjer je udeležence že v podhodu pozdravila razstava ob 125-letnici delovanja Zgodovinskega arhiva Ljubljana in 51-letnici Enote v Idriji. Mestna knjižnica je v svojih prostorih razstavila pisma, monografije in članke o Scopoliju in njegovem času, Društvo klekljaric idrijske čipke pa je Pr' Golitu razstavilo klekljane rože, ki rastejo v Scopolijevem vrtu. Galerijo Magazin, kjer je potekal posvet, so obogatili akvarelni herbariji razsvetljenskih botanikov slikarke Maje Šubic in likovni izdelki dijakov Gimnazije Jurija Vege, ki so nastali v okviru dveh kulturnih maratonov leta 2019 in 2020. Na ogled so bili tudi razstavni panoji Prirodoslovnega muzeja Slovenije o Scopolijevi naravoslovni dediščini.
Po pozdravu župana Občine Idrija in slavnostnega govornika, člana akademije Znanosti in umetnosti in direktorja Kemijskega inštituta prof. dr. Gregorja Anderluha ter organizatorjev so dijaki Gimnazije Jurija Vege zaigrali skeč Prihod Scopolija v Idrijo. V prvem sklopu predavanj so predavatelji predstavili idrijski rudnik in Scopolijevo zdravniško delo ter njegovo življenje v Banski Štiavnici. Sledil je zelo bogat botanični sklop, v katerem so domači in mednarodni predavatelji orisali Scopolijevo botanično delovanje, njegov odnos z dunajskim dvornim botanikom N. J. Jacquinom ter njegov prenos znanja do Hladnika. Prvič so bile mednarodni javnosti predstavljene upodobitve gliv slikarja Thomasa Hörmana. Sledil je zoološki del, namenjen predstavitvi Scopolijevega dela na področju ornitologije, mamalogije in njegovega doprinosa k opisu človeške ribice. Izpostavili so tudi njegovo delo na področju geologije in kemije. V zadnjem delu je bila predstavljena Scopolijeva zapuščina v arhivskem gradivu Rudnika živega srebra Idrija, objave o njegovem delu v Idrijskih razgledih in načini, kako Scopolijevo dediščino približati dijakom. Posvet je orisal, kako vsestranski naravoslovec je bil Scopoli, in zbrani so lahko ugotovili, da njegova dela še vedno niso dovolj dobro obdelana. Posvetu je sledil sprehod po Idriji. Zbrani so se sprehodili do hiše, kjer je Scopoli bival, si ogledali razstavo likovnih del akademskega slikarja Rafaela Terpina ter se sprehodili po Scopolijevem spominskem vrtu. Ob osrednji prireditvi, strokovnem posvetu v Idriji, smo organizatorji želeli, da bi Idrija zaživela v Scopolijevem duhu, še posebej pa rudniški magazin, ki je bil dograjen skupaj s prvim slovenskim gledališčem eno leto po odhodu Scopolija iz Idrije.
Tridnevno slavje se je v soboto nadaljevalo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer so prav tako odkrili Scopolijev doprsni bronast kip. Poleg tega so predstavili monografijo z 18 prispevki in 20 avtorji, ki predstavlja Scopolijevo delo na številnih področjih. Zbrane so povabili še na voden ogled Scopolijeve učne poti, na kateri je ob dodatnih informacijskih tablicah mogoče spoznati rastlinske vrste, ki jih je Scopoli bodisi opisal bodisi so poimenovane njemu v čast.
Vsa tri praznovanja so ponesla v svet pomen dela J. A. Scopolija, ki je s svojim znanjem in deli slovenskemu narodu zapustil neprecenljivo naravoslovno in humanistično dediščino.
Konec septembra so bile na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev predstavljene Scopolijeva zgodovinska vloga in vrste kot osnovna enota biodiverzitete.
Članice Muzejskega društva Idrija so na delavnici v oktobru izdelale milo, ga odišavile z naravnimi dišavami in mu dodale Scopolijevo cvetlico.
Ob mednarodnem dnevu geopestrosti so si obiskovalci v sklopu dogodka Scopoli – naš prvi geolog in mineralog ogledali cinabaritne rude v rudniški geološki zbirki na jašku Frančiške. Z izvoznim dvigalom smo se tudi spustili na III. Obzorje, kjer smo si ogledali epsomite.
Popotnik in filatelist Vojko Rejc je na razstavi Botanični sprehod po Sredozemlju v prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija predstavil obsežno zbirko filatelističnih obeležij s podobami sredozemskega rastja in filatelistične izdaje, posvečene Scopoliju.
Zaključni dogodek ob 300-letnici rojstva Scopolija v Idriji je bil koncert Flora carniolica – Nocturnalia ensemble v mesecu oktobru. V prekrasnem ambientu cerkvice sv. Trojice je zazvenela glasba 18. stoletja, ki govori o povezavi človeka, narave in znanosti. Mednarodna zasedbo ansambla je želela izpostaviti pomen kulture in zgodovine tega kraja za njegovo življenje danes.
V Ljubljani je Prirodoslovni muzej Slovenije zaključil Scopolijevo leto z razstavo o Scopoliju ter katalogom, predstavljenim ob razstavi.
Objavljeni so bili številni članki v raznih revijah, na RTV so posneli predstavitve Scopolija za oddaje Slovenski magazin, Ugriznimo v znanost. Pripravlja pa se tudi polurna oddaja Neznana poglavja slovenske zgodovine.
Želja organizatorjev programa je bila, da bo Scopoli v bodočnosti ostal v zavesti Slovencev kot evropsko pomemben naravoslovec in utemeljitelj naravoslovja na nekdanjem Kranjskem.
Martina Peljhan
V nadaljevanju delimo tudi nekaj povezav na prispevke ali podcaste, ki so nastali v Scopolijevem letu, v fotogaleriji pa je na voljo nekaj utrinkov z različnih prireditev.
PRISPEVKI
Slovenski magazin … https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174991048?s=tv
Ugriznimo znanost … https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174965386?s=tv
Studio Idrijskih novic - Jože Bavcon in Martina Peljhan … https://www.youtube.com/watch?v=heDT-Ie7us0
Življenjska pustolovščina J. A. Scopolija - Tina Zadnik … https://www.youtube.com/watch?v=Ubkyj015xH4
Prispevek STA … https://www.youtube.com/watch?v=xNNlQIeGrdU
PODCASTI
Scopoli je našo deželo v 18. stoletju postavil v vrh moderne znanosti …https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174962412
https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/174962548