Rezultati ankete Potrebe po stanovanjih v Idriji

Zaključila se je anketa o stanovanjskih potrebah v Idriji. Sodelovalo je 292 oseb, večinoma starih med 18 in 29 let (40 %) oz. med 30 in 39 let (31 %). Anketo je izpolnilo dvakrat več žensk kot moških. Ciljna skupina raziskave so bile polnoletne osebe s poudarkom na iskalcih stanovanj za najem ali nakup in lastnikih praznih hiš oz. stanovanj. Žal smo dosegli skoraj izključno iskalce stanovanj in le 6 lastnikov praznih stanovanj. Razlogi so različni, od slabšega dostopa do informacij pri starejši populaciji, ki ima v lasti več nepremičnin, do pomanjkanja interesa za oddajo in stanovanjsko problematiko pri osebah, ki imajo urejeno stanovanjsko vprašanje.

Na anketo se je odzvalo največ ljudi iz mesta Idrija (62 %), nekaj iz Spodnje Idrije (16 %), manj iz Godoviča, in drugih vasi iz okolice Idrije oz. iz kraja šolanja. Kar 40 % anketiranih je lastnikov stanovanja, kjer živijo, še več – 42 % pa jih živi pri sorodnikih oz. starših. Le 19 % je najemnikov. Svojo stanovanjsko situacijo kot primerno ocenjuje 159 oseb (56 %), 124 (44 %) pa jih meni, da je njihovo trenutno stanovanje neustrezno. Med razlogi za nezadovoljstvo prednjači nezmožnost osamosvojitve oz. želja po samostojnem gospodinjstvu in odselitvi od staršev, ki mu sledi pomanjkanje prostora in bivanje v premajhnih stanovanjih glede na potrebe, želja po lastniškem stanovanju, dotrajanost stanovanj, slaba lokacija stanovanja, … Nezmožnost osamosvojitve in pomanjkanje prostora bistveno vplivata tudi na načrtovanje družine in ostale življenje odločitve posameznika. Lastništvo pa predstavlja obliko socialne varnosti, ki je najem trenutno ne more zagotavljati.

Najpomembnejši dejavnik pri izbiri stanovanja predstavlja cenovna dostopnost (40 %), sledita lokacija (30 %) in funkcionalnost (31 %), na zadnjem mestu je velikost (32 %). Kljub temu si večina želi bivati v stanovanju, ki je veliko med 40-65 m2 ali 65-90 m2 (skupaj 78 %), bistveno manj (10 %) pa v garsonjeri.

V prihodnjih 5 letih načrtuje selitev v drugo stanovanje znotraj istega kraja 32 % anketiranih, v drug kraj znotraj občine dodatnih 10 % , kar 17 % pa se jih namerava odseliti iz Občine Idrija. Stanovanjsko ponudbo danes 94 % anketiranih ocenjuje za neprimerno. Kot razloge za veliko število praznih stanovanj naštevajo predvsem nezainteresiranost lastnikov za oddajo (50 %), previsoke najemnine (32 %) in slabo vzdrževanje (12 %).

Alternativne oblike bivanja pri ljudeh že zaradi samega izraza zbujajo nezaupanje. Kljub temu smo želeli preveriti, v kakšni meri so anketirani seznanjeni z bivanjskimi oblikami, ki presegajo klasično družino. Največ anketiranih pozna medgeneracijske skupnosti (32 %) in stanovanjske zadruge (28 %), sledijo gospodinjske skupine (21 %) in nazadnje oskrbniške družine (10 %). 22 anketiranih ne pozna nobene od naštetih oblik bivanja. Za sobivanje z vrstniki in za življenje v medgeneracijski skupnosti v prihodnjih 5 letih so anketirani izrazili razmeroma nizko stopnjo zanimanja (27 na lestvici od 1 do 100).

 

Dobra tretjina anketiranih trenutno aktivno išče novo stanovanje. Od tega jih 40 % meni, da starost stanovanja ni pomembna. Zaželeno je, da je bila prenova izvedena v zadnjih 10 ali 20 letih, ni pa nujno. 16 % bi najemno stanovanje celo raje prenovilo po svojih željah. Največ iskalcev želi 3-sobno (45%) ali 4-sobno stanovanje (26 %). V trenutni situaciji bi 39 oseb (51 %) stanovanje raje kupilo, 37 oseb (49 %) pa najelo. Šest anketiranih ima v lasti prazno stanovanje oz. hišo. Tri so bile zgrajene pred letom 1968, dve pred 1980 in ena med 1990 in 1998. Tri niso bile nikoli prenovljene. Pet stanovanj je večjih od 90 m2, eno pa med 65 in 90 m2. Eno stanovanje se oddaja, pet je trajno praznih. V dveh primerih je razlog ta, da je lastnik/-ca nezainteresiran/-a za oddajo, v dveh lastnik/-ca ocenjuje, da bi bil finančni vložek v prenovo previsok, ena oseba pa trdi, da ne pozna zakonodaje, ki ureja oddajo in najem.

Rezultati ankete potrjujejo že znano; stanovanj je premalo, tako neprofitnih najemnih kot tržnih najemnih stanovanj, pa tudi tistih za nakup. Kritične skupine so 3: mladi, mlade družine in starejši. Pri starejših je največja težava nizka stanovanjska mobilnost in posledično stanovanjska revščina. Povpraševanje po stanovanjih za mlade je največje, vendar pa je zelo malo tistih, ki bi želeli bivati v garsonjerah oz. v stanovanjih manjših od 40 m2. Stanovanjska mobilnost je tako tudi med mladimi zelo nizka, vendar lahko sklepamo, da bi se ta ob primerni ponudbi stanovanj bistveno zvišala.

 

Podrobnejše poročilo lahko preberete v priloženi brošuri ali na povezavi:

 

 

Katja Martinčič

mrezazabivanje@idrija.si